Od kar smo v Indoneziji sem prvič spal kakor treba - četudi v mivki zavlečen v platneno spalno vrečo. Jožica se je sicer nekaj pritoževala (pa ne preveč) nad udobjem, hčerki pa nič. Spali sta 12 ur v kosu.
Domačini nam postrežejo s zajtrkom kar na obali, kmalu se iz "civilizacije" vrne še Agus, in spet smo kompletni. Odpeljemo se nazaj proti zahodu. Emmy se mora vrniti v Jakarto (za prevoz do letališča poskrbi Agus), mi pa si najamemo čoln s "pilotom" ter brez plana odplujemo. Punce uživajo - skačejo v morje, "snorkljajo" (pogled z masko pod gladino je kakor screensaver), nabirajo školjke in ... skratka uživajo...
In jaz? Uživam v "elektronski detoksinaciji"...
Z mrakom se vrnemo na obalo ter poiščemo hotel (lovilci mrkov so večinoma odšli že isti dan), tako da je prenočišč na pretek.
Večerja? Ker na otoku živi ca. 20% Kitajcev - poskusimo v kitajski restavraciji. Skoraj tako, kot doma...
Naslednji dan: Odhod nazaj v Jakarto
Domačini nam postrežejo s zajtrkom kar na obali, kmalu se iz "civilizacije" vrne še Agus, in spet smo kompletni. Odpeljemo se nazaj proti zahodu. Emmy se mora vrniti v Jakarto (za prevoz do letališča poskrbi Agus), mi pa si najamemo čoln s "pilotom" ter brez plana odplujemo. Punce uživajo - skačejo v morje, "snorkljajo" (pogled z masko pod gladino je kakor screensaver), nabirajo školjke in ... skratka uživajo...
In jaz? Uživam v "elektronski detoksinaciji"...
Z mrakom se vrnemo na obalo ter poiščemo hotel (lovilci mrkov so večinoma odšli že isti dan), tako da je prenočišč na pretek.
Večerja? Ker na otoku živi ca. 20% Kitajcev - poskusimo v kitajski restavraciji. Skoraj tako, kot doma...
Naslednji dan: Odhod nazaj v Jakarto