Tokrat se zbudimo malo pred 6 uro zjutraj; seveda brez ideje kam in kako. Punce se odpravijo na "tržnico", jaz pa s kavo na teraso. Čez dobri dve uri so nazaj. Zajtrk, pakiranje, poslovimo se od osebja hotela (smo edini gosti), dobimo celo darilce (spominek) in se odpravimo proti centru mesta. Ne vem kako je Katji uspelo - šofer nas odloži pred živalskim vrtom. Pa naj bo, in ni nam bilo žal. Zoo je ogromen in izvrstno "založen" - kako tudi ne, že Indonezijskih opic je nekaj deset vrst (ki pa domačinom niso ravno zanimive - so se raje slikali z mano - ali pa niso opazili razlike)...
Sledi kosilo v zanimivi restavraciji; ko ti osebje določi mizo, greš praktično kar v kuhinjo, kjer si izbereš, kaj boš jedel - osebje pred tabo na pladen nalaga kar naročiš (pokažeš - da ne bo kdo dvomil v našo Indoneščino), poveš številko mize, kuhar vse lepo speče, skuha, ocvre in čez dobre četrt ure ti prinesejo in postrežejo. Med tem pa lepo pripravijo mizo; bananin list namesto krožnika, riž pa kar z zajemalko vsakemu na "krožnik". Jemo z roko, kot se to praviloma v Indoneziji počne. Kljub začetnemu "uporu" in dolgim nosovom, pojemo vse in še eno ribo za repete. Račun (s pijačo vred) za 6 sitih in zadovoljnih oseb - preračunano 25€...
Imamo ravno dovolj časa še za kratek "shoping"; naš šofer nas odloži pred ogromo pokrito tržnico v treh nadstropjih. Neverjetno, prodajalci sploh niso vsiljivi. Hčeri si kupita vsaka eno Indonezijsko srajco...
Sledi pot do železniške postaje, kjer se poslovimo od svojega šoferja. Cena za avto s šoferjem za 3 dni je ca. 105€, naš strošek je še bencin, parkirnine in napitnina šoferju, vse skupaj mogoče še dodatnih 50€.
Tokrat z vlakom ni težav. Je pa spet isti sprevodnik, ki nas seveda prepozna in prijazno sprejme... Sledi 3 urna nočna vožnja do Jakarte.
Kot sem pred odhodom na popotovanje nekje prebral; Bandung ti ponudi najlepše in najhujše, kar lahko doživiš v Indoneziji. Res, da 3 dni ni dovolj za kakšno resno "analizo", pa se vseeno strinjam s prebranim - neverjetno kaotičen promet ter neverjetna gužva na eni, in neverjetno prijazni in ustrežljivi ljudje, izvrstna hrana ter neverjetna pokrajina na drugi.
Naslednji cilj: Otok Belitung.
Sledi kosilo v zanimivi restavraciji; ko ti osebje določi mizo, greš praktično kar v kuhinjo, kjer si izbereš, kaj boš jedel - osebje pred tabo na pladen nalaga kar naročiš (pokažeš - da ne bo kdo dvomil v našo Indoneščino), poveš številko mize, kuhar vse lepo speče, skuha, ocvre in čez dobre četrt ure ti prinesejo in postrežejo. Med tem pa lepo pripravijo mizo; bananin list namesto krožnika, riž pa kar z zajemalko vsakemu na "krožnik". Jemo z roko, kot se to praviloma v Indoneziji počne. Kljub začetnemu "uporu" in dolgim nosovom, pojemo vse in še eno ribo za repete. Račun (s pijačo vred) za 6 sitih in zadovoljnih oseb - preračunano 25€...
Imamo ravno dovolj časa še za kratek "shoping"; naš šofer nas odloži pred ogromo pokrito tržnico v treh nadstropjih. Neverjetno, prodajalci sploh niso vsiljivi. Hčeri si kupita vsaka eno Indonezijsko srajco...
Sledi pot do železniške postaje, kjer se poslovimo od svojega šoferja. Cena za avto s šoferjem za 3 dni je ca. 105€, naš strošek je še bencin, parkirnine in napitnina šoferju, vse skupaj mogoče še dodatnih 50€.
Tokrat z vlakom ni težav. Je pa spet isti sprevodnik, ki nas seveda prepozna in prijazno sprejme... Sledi 3 urna nočna vožnja do Jakarte.
Kot sem pred odhodom na popotovanje nekje prebral; Bandung ti ponudi najlepše in najhujše, kar lahko doživiš v Indoneziji. Res, da 3 dni ni dovolj za kakšno resno "analizo", pa se vseeno strinjam s prebranim - neverjetno kaotičen promet ter neverjetna gužva na eni, in neverjetno prijazni in ustrežljivi ljudje, izvrstna hrana ter neverjetna pokrajina na drugi.
Naslednji cilj: Otok Belitung.